Koncept prikaza rodovnika

Rodovnik je mogoče prikazati v obliki piramide, kjer je na vrhu najstarejši prednik Matheus Osrajnik. Piramida meri v višino 11 nadstropij – generacij. Osnova te piramide je zaradi strukturiranega načina prikaza izjemno široka in tako dokaj nepregledna.

Za tiskanje takšnih prikazov se običajno piramida obrne za 90 stopinj v levo tako, da je najstarejši prednik na levi strani, generacije potomcev pa gredo proti desni.

Prikaz tako po širini lažje spravimo na papir, po višini pač vzamemo neskončni papir.

Natisnil sem si tak prikaz in ga kot delovni dokument obesil na steno za ročno pisanje opomb, hiter pregled celote itd.

Odločil sem se, da takšnega dokumenta ne bom dajal na spletno stran, ker je poleg oblike tudi vsebinsko prevelik in bi marsikoga s svojo obsežnostjo odvrnil od pregledovanja.

Začetnik debla je MATHEUS OSRAJNIK (ID#1435).

Veje sem praviloma poimenoval po vzdevkih (hišnih imenih) njihovih začetnikov. Izjema je le veja Šentjur, ki ima vse lastnosti veje, posebna je v tem, da ni neke markantne kmetije, po kateri  bi lahko vejo poimenoval. Kot ime veje sem izbral ime fare, kamor se je priženil Junkerjev sin – začetnik te veje na Remšniku. Tam pa je bil zelo kratek čas, saj se je z družino preselil na območje današnje Avstrije, potomci pa se šli tudi v Nemčijo in Francijo.

Starejši pripadniki nekaterih vej se še danes prepoznavajo kot pripadniki teh rodbinskih skupnosti (vej), kot na primer: Cigajner, Tandler, Žebrek itd. Za Vejo Bunder  to ne velja, ker se je zaradi odhoda s kmetije Bunder ter več kasnejših selitev, ta povezava v pomnjenju v par generacijah izgubila. Prav tako kot to ne velja tudi za vejo Šentjur.

Tri veje šeste generacije: Tonej, Svit in Žebrek bi morda lahko bile predstavljene kot ena veja pete generacije. Zanjo bi bil kot začetnik označen Anton Osrajnik, imenovan tudi Kompoškajšler. Zaradi večje preglednosti sem jih ločil kot je prikazano.

Tako so nastale NASLEDNJE RODOVNE veje:

Rodovna generacija v teh prikazih ne pomeni nekega obdobja izraženega v letih, ampak predstavlja rodovno kategorijo (rodovno oddaljenost) glede na najstarejšega posameznika v rodovniku.

Prvo generacijo tako predstavlja Matheus Osrajnik, drugo generacijo predstavljajo njegovi otroci, tretjo vnuki itd.

Z vsako naslednjo generacijo se seveda povečuje število pripadnikov le-te, hkrati pa tudi največja možna sorodstvena razdalja (število generacij do skupnega prednika) med poljubnimi pripadniki znotraj generacije.

Sorodstvena povezava 2. generacije je naravna in logična (to so bratje in sestre), sorodstvena povezava 3. generacije (to so bratranci in sestrične) se pri Slovencih še dojema kot ‘sorodstvo’, sorodstvena povezava 4. generacije pa je običajno že izven tega dojemanja, čeprav je bil včasih za to povezavo v uporabi termin ‘fetri’ (otroci bratrancev in sestričen med seboj).

Z delom na rodovniku se je moje dojemanje ‘sorodstvenosti’ spremenilo tako, da danes dojemam kot sorodnika vsakega posameznika, s katerim imam dokazljivega skupnega prednika.

Zanimiva je ugotovitev, da v nekaterih vejah drevesa Osrajnik nastajajo nove generacije hitreje kot v drugih. Tako so nekatere veje dospele že do 11. generacije, nekatere pa so še pri 10.