Od kod izvira rodbina Osrajnik

O poreklu rodbine Osrajnik trenutno ni nobenih zanesljivih podatkov. Med člani rodbine je prisotnih kar nekaj različnih zgodb o tem, kako so naši predniki prišli na Pohorje. zasledil pa sem dve verjetnejši teoriji, ki obe pravita, da je zemljiška gospoščina kot koloniste naselila naše prednike na Pohorje s področja sedanje avstrijske Koroške, kjer so imeli tako gospoda Trušenjski kot samostan Šentpavel obsežna imetja.

Taka trditev je zgodovinsko zelo verjetna, saj je bilo Pohorje (predvsem severna pobočja) v času od zgodnjega srednjega veka večkrat izpraznjeno ljudi in ponovno kolonizirano.

Starejši intelektualec, doma iz Pohorja, ki je delal in živel v Ljubljani, mi je v telefonskem razgovoru o poreklu rodu OSRAJNIK povedal, da je v francoski enciklopediji znanosti in umetnosti našel zapisan podatek, da so gospoda Trušenjski v enem izmed postopkov kolonizacije višinskih predelov Pohorja iz področja sedanje avstrijske Koroške na področje Ribniškega Pohorja (menda kar na Janžev vrh) naselili družine Zgerm, Miklavc in Osrajnik.

Imenovani gospod je žal v kratkem času po najinem pogovoru preminil, pa sem ostal zgolj pri tej informaciji.

Selitveni proces, ki ga zgodovinarji imenujejo ‘višinska kolonizacija’, je potekal od 13-15 stoletja.

Selitveni tokovi so se usmerili v višje ležeče predele. Naselja so nastajala tudi v višini okoli 1000 m, manjše zaselke in samotne kmetije pa so naseljenci postavljali na gozdnih posekah. Najintenzivnejša je bila ta faza kolonizacije na Pohorju, Kobanskem, v Mežiški dolini in nekaterih predelih Gorenjske. Tedaj je prenehal val priseljevanja iz nemških dežel- razen v Selško dolino in Kočevsko.

V ustnem izročilu je bilo mogoče slišati pripoved, da je bil rod Osrajnikov pripeljan na Ribniško Pohorje v času gradnje cerkve Sv.Antona na Pohorju okoli leta 1681. Pripeljani naj bi bili s področja današnje avstrijske Koroške v skupini obrtnikov (zidarjev, tesarjev,…) s celimi družinami.

Ta teorija je prav tako še neraziskana, zanimivo pa je to, da se v bistvu pokriva/dopolnjuje s prejšnjo, saj obe govorita o prihodu iz avstrijske Koroške.

V prid tej teoriji govori tudi dejstvo, da je bila v srednjem veku na avstrijskem Koroškem že v preteklosti zelo razširjena rodbina Serajnik, ki bi v tem primeru morda lahko bilo rodbinsko ime priseljencev. To bi se kasneje lahko preoblikovalo v Osrajnik.

(Priimka Serajnik se spomnimo tudi iz romana Miklova Zala.)

Kot zanimivost v tej zvezi dodajam še to, da je danes v Avstriji dokaj razširjen tudi priimek OSRANEK. Morebitne neposredne rodovne povezave mi še ni uspelo najti, čeprav menim, da je zelo verjetna, ker je prav priimek OSRANEK ena od oblik zapisa priimka Osrajnik, ki jo srečamo tudi v naših matičnih knjigah.

V januarju 2024, ki je bilo gradivo za spletni rodovnik že postavljeno na spletno stran, mi je uspel pomemben preboj. Po dvajsetih letih od prvega poskusa, mi je uspelo najti neposredno povezavo med našo rodbino in rodbino OSRANEK v Avstriji. Gre za neposredne potomce Antona Osrajnika (#16). Družina Osranek predstavlja enajsto vejo drevesa OSRAJNIK. V spletni rodovnik bo dodana s prvo naslednjo veliko posodobitvijo.