Matične knjige in drugi viri

Na našem področju so knjige začeli pisati najprej v Vuzenici – po letu 1640, skoraj hkrati so pričeli tudi na Muti – po letu 1660.

V Ribnici na Pohorju so pričeli z letom 1713, v Radljah ob Dravi po letu 1730, v Vuhredu in na Sv. Antonu pa šele po letu 1780. V knjigah navedenih župnij je zapisana tudi večina v rodovniku zajetih sorodnikov, če odmislim zadnjih 100 let, v katerem je prisotna precejšnja selitev v Maribor in Avstrijo.

V župnijah, ki so pričele voditi knjige pred letom 1700, se je kot prva od treh praviloma začela voditi mrliška matična knjiga, ostali dve pa šele čez nekaj let. V župnijah, ki so pričele voditi knjige po letu 1700, pa so se praviloma začele voditi vse tri knjige hkrati.

Zapisi v najstarejši knjigah so nestrukturirani. Knjige so imele bele liste brez opredeljenih kolon. Zapisi prostega besedila so bili pisani v latinskem jeziku s standardno frazeologijo tistega časa.

Tiskane matične knjige z določenimi kolonami za vpis podatkov so v uporabi šele proti letu 1800. S pojavom teh knjig zapisi niso pisani več latinsko (v pisavi latinici) ampak v nemškem jeziku in v gotici.

Matične knjige imajo ponekod v določenem obdobju kot sestavni del posamezne knjige tudi abecedni indeks v knjigo zapisanih oseb. Tak indeks zelo poenostavi iskanje prednikov. Žal pa okoli polovica knjig le-tega nima. Knjige brez indeksa je potrebno prebrati v celoti, list za listom, da lahko z gotovostjo trdiš, da si našel vse zapisane sorodnike.

Mrliške matične knjige poleg datuma smrti običajno vsebujejo tudi starost ob smrti, kar močno olajša nadaljnje iskanje osebe v RMK, vendar je zapisana izračunana starost pogosto dokaj nezanesljiva. Včasih je pripisan tudi vzrok smrti.

Rojstne matične knjige so dokaj povedne, saj definirajo rodovno povezavo na predhodno generacijo, vedno vsebujejo čas in kraj rojstva, opredelijo starše in njihov stan. Zanimivo je, da pri nezakonskih otrocih očeta niso vpisali, čeprav je bil morda neformalno poznan. Včasih je bil vpisan kasneje z dodatnim vpisom, če je izpolnil določene pogoje (poroka, priče,…).

Največ podatkov sem dobil iz poročnih matičnih knjig, saj opredelijo ženina in njegove starše, nevesto in njene starše, njuno starost, stan, bivališče itd.

V matičnih knjigah so včasih poleg osnovnega vpisa zanimivi še kasnejši dopisi, ki običajno veliko povedo o osebi, na katero se nanašajo, napr.: ‘izstopil iz rimskokatoliške cerkve …’ ali ‘pred pričami priznal očetovstvo …’ itd.

Matične knjige sem pregledoval pred leti v fizični obliki po župniščih in arhivih ter ročno izpisoval podatke v svoje evidence.

Matične knjige so danes dosegljive v elektronski obliki preko interneta na straneh ‘matricula.online’.

Zato sem vse predhodno pridobljene podatke še enkrat preveril v digitalni obliki in neposredni dostop do njih zapisal v elektronsko voden rodovnik kot sestavni del podatkov o posameznem sorodniku.

‘Status animarium’ za župnije Ribnica, Anton in Vuhred žal ni bil na razpolago.

Pregledoval sem dokumente stare zemljiške knjige in katastra in tako dobil precej informacij o (lastniških) dogajanjih na posameznih kmetijah.

Drugi rodoslovni vir so mi bili osebni stiki s sorodniki preko posebnih obrazcev o osebah in njihovih družinskih članih. Tako sem pridobival predvsem podatke o osebah (za zadnjih 100 let), za katere zaradi zakonodaje podatkov ni mogoče dobiti preko digitalnih povezav.

Kot dober vir podatkov se je izkazal internet z množico različnih podatkovnih zbirk, socialnih omrežij, raznih zapisov o ljudeh in dogodkih.

Rodoslovci bomo zelo veseli, ko bodo izdelani abecedni indeksi vseh matičnih knjig (nekatere novejše knjige te indekse seveda imajo), saj takrat ne bo treba brati vseh knjig list za listom, ampak samo poiskati sorodnike pod določeno črko v indeksu, izpisati številke listov in dostopati neposredno do vsakega.

Z veliko gotovostjo pa napovedujem, da bo v naslednjih 10. letih na razpolago tudi orodje umetne inteligence, ki bo znalo prebrati zapise pisane v gotici in prebrano zapisovati v ustrezne tabele baz podatkov. Od tam je pa samo mali korak do računalniškega izdelovanja poljubnih rodovnikov.

Orodja umetne inteligence, ki so na razpolago danes, so se za sam postopek iskanja sorodnikov izkazala kot nezanesljiva, celo zavajajoča.