O rodovni veji Žebrek
Junkerjeva hči Elizabeta Osrajnik (#25) je imela tri nezakonske otroke: Uršulo, Leonharda in Antona Osrajnik. O njihovem očetu se ni dalo iz matičnih knjig ugotoviti nič, ustno izročilo pa do tam ne seže.
O Leonhardu ni znanega kaj dosti. Umrl je brez potomcev.
Uršula se je poročila v Vuzenico z Josephom Saletzl. Potomci živijo danes v Vuzenici, Slovenj Gradcu, Mariboru, Ljubljani in še kje.
Anton Osrajnik (#16) znan tudi Jaušnik, po domače Kompoškajšler ali Spodnji Kompoš je imel osem otrok od katerih so v tem rodovniku kar štirje začetniki rodbinskih vej v 6 generaciji.
Začetnik rodbinske veje ŽEBREK je Alojz Osrajnik (#11), po domače Žebrek, sin Antona Osrajnika.
Po vrnitvi iz ruskega ujetništva po koncu I. svetovne vojne se je poročil z mojo babico Marijo Peruš, vdovo Ovčak, ki je živela na Žebrekovem posestvu. Njen prvi mož Franc Ovčak, s katerim je imela hčerko Marijo Ovčak, je padel v I. sv. vojni.
Alojz in Marija sta po nekaj letih odkupila Žebrekovo kmetijo na Zg. Šentvidu od veleposestnika Pahernika.
Imela sta štiri otroke:
V rodbino spadajo tudi potomci Marije Ovčak, poročene Grubelnik, vendar zaradi predhodno opisanega koncepta tega rodovnika (po moških potomcih) tukaj niso prikazani, čeprav so v rodovniku zajeti v celoti.
Albin je prevzel Žebrekovo kmetijo. V dolini na Šentvidu ob cesti Vuzenica – Vuhred je kupil štiristo metrov dolgo njivo (‘Fajdlnovo njivo’), jo razdelil na štiri kose in jih kot prevzemnik domačije razdelil bratu in sestram. Tam so si postavili hiše sestra Olga Andric, Marija Ovčak – Grubelnik in sin Ivan Grubelnik, brat Slavko Osrajnik in kasneje tudi sam Albin Osrajnik. Erna Osrajnik se je po poroki odselila k možu v Velenje. Vsi ostali Žeberekovi otroci pa so si tako postavili domove eden poleg drugega sredi vasi Šentvid. Na vsaki od teh velikih parcel je v zadnjih desetletjih zraslo še več hiš naslednjih generacij, tako da je danes tam cela razpotegnjena vas Žebrekovih potomcev.