O rodovni veji Žebrek
Junkerjeva hči Elizabeta Osrajnik (#25) je imela tri nezakonske otroke: Uršulo, Leonharda in Antona Osrajnik. O njihovem očetu se ni dalo iz matičnih knjig ugotoviti nič, ustno izročilo pa do tam ne seže.
O Leonhardu ni znanega kaj dosti. Umrl je brez potomcev.
Uršula se je poročila v Vuzenico z Josephom Saletzl. Potomci živijo danes v Vuzenici, Slovenj Gradcu, Mariboru, Ljubljani in še kje.
Anton Osrajnik (#16) znan tudi Jaušnik, po domače Kompoškajšler ali Spodnji Kompoš je imel osem otrok od katerih so v tem rodovniku kar trije začetniki rodbinskih vej v 6 generaciji.
Začetnik rodbinske veje ŽEBREK je Alojz Osrajnik (#11), po domače Žebrek, sin Antona Osrajnika.
Po vrnitvi iz ruskega ujetništva po koncu I. svetovne vojne se je poročil z mojo babico Marijo Peruš, vdovo Ovčak, ki je živela na Žebrekovem posestvu. Njen prvi mož Franc Ovčak, s katerim je imela hčerko Marijo Ovčak, je padel v I. sv. vojni.
Alojz in Marija sta po nekaj letih odkupila Žebrekovo kmetijo na Zg. Šentvidu od veleposestnika Pahernika.
Imela sta štiri otroke:
V rodbino spadajo tudi potomci Marije Ovčak, poročene Grubelnik, vendar zaradi predhodno opisanega koncepta tega rodovnika (po moških potomcih) tukaj niso prikazani, čeprav so v rodovniku zajeti v celoti.
Alojz je v dolini na Šentvidu ob cesti Vuzenica – Vuhred kupil štiristo metrov dolgo njivo (‘Fajdlnovo njivo’) in jo razdelil na štiri dele, da si si lahko tam postavili hiše otroci Olga Andric, Marija Ovčak – Grubelnik in sin Ivan Grubelnik, Albin Osrajnik in Slavko Osrajnik. Erna Osrajnik se je po poroki odselila k možu v Velenje. Vsi ostali Žeberekovi otroci pa so si tako postavili domove eden poleg drugega sredi vasi Šentvid. Na vsaki od teh velikih parcel je v zadnjih desetletjih zraslo še več hiš naslednjih generacij, tako da je danes tam cela razpotegnjena vas Žebrekovih potomcev.