Izvor priimka Osrajnik

Z nastankom priimka Osrajnik se ni ukvarjal noben jezikoslovec, pa zato ni na razpolago nobene verodostojne razlage.

Ob proučevanju različnih virov se mi zdijo verjetne naslednje teorije nastanka.

Prva teorija

Pred leti sem v telefonskem razgovoru znanega slovenskega zgodovinarja, ki se je veliko ukvarjal z zgodovino Pohorja, vprašal za njegovo mnenje o izvoru priimka Osrajnik. Vprašal me je, če je kmetija, od koder izvira ta rodbina, locirana nekje na vrhu hriba. Seveda sem mu pritrdil, saj je kmetija OSRANK prav na vrhu hriba s krasnim razgledom na Ribnico in širšo okolico. Nato mi je brez posebnega razmišljanja odgovoril, da je priimek gotovo nastal iz stare slovenske besede OZIR, ki je pomenila RAZGLED.

Tako naj bi nastalo hišno ime OZIRNIK ali OZIRAJNIK, ki se je sčasoma preoblikovalo iz Ozirajnik v Osrajnik.

Seveda sem se spomnil, da je par kilometrov oddaljena tudi kmetija OSIRNIK, za katero sem prej sam mislil, da izvira iz besede OSA ali SIR. V tem kontekstu pa je dobila smisel kot podoben priimek, ki je nastal iz besede OZIR.

Pobrskal sem po starejših slovarjih in v Pleteršnikovem našel potrditev osnovnega argumenta te teorije.

Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar za geslo ‘pogled’ vrne naslednji rezultat:

  • poglèd, -glę́da, m. 1) der Blick; en sam pogled; jezen p.; — dolgega, kratkega pogleda, weitsichtig, kurzsichtig, Cig., jvzhŠt.; kurji p., die Kurzsichtigkeit, SlGor.; = kurečji p., C.; p. jemati, blenden, Z.; snežni blesket p. jemlje, C.; — das Anschauen, Mur., Cig., Jan.; pogleda vreden, anschauenswert, Cig.; na natančnejši pogled vidimo, wenn wir es genauer anschauen, sehen wir, Jurč.; na p., dem Anscheine nach; p. z visocega, die Vogelperspective, Cig., Jan.; — 2) = ozir, die Hinsicht, die Rücksicht, Cig., Jan., Cig. (T.); s pogledom na —, hinsichtlich, Cig.; s pogledom na tisto misel, Levst. (Močv.); v mnogem drugem pogledu, Erj. (Min.).

Druga teorija

Med lokalnim prebivalstvom velja prepričanje, da je priimek OSRAJNIK oziroma ÓSRANK, tudi OSRANEK, kot so nekoč imenovali kmetijo, nastal kot šaljivo poimenovanje domačije zaradi umazanega dvorišča.

Menda je bil v bregu med hišo in gospodarskim poslopjem manjši presihajoči studenec, katerega voda se je občasno stekala čez dvorišče. Dvorišče je bilo zato takrat blatno, umazano,  oziroma ‘osrano’, kot se reče v narečju.

Podoben primer šaljivega poimenovanja je ime kmetije RITIZNOJNIK (kratko TIZNOJNIK). Kmetija obsega predvsem zelo strma pobočja, na katerih so se ljudje pošteno preznojili.

Tretja teorija

Rodbinsko ime Osrajnik naj bi prišlo v te kraje skupaj s priseljenci ob kolonizaciji Pohorja v obliki: Serajnik, Osranek ali nekaj podobnega.