Izvor priimka Junker

Priimek JUNKER je danes v svetu dokaj razširjen. Nastal pa je gotovo neodvisno na več koncih na osnovi lastnosti, ki jo beseda sama označuje.

Pomen besede junker

Besedo JUNKER Pleteršnikov zgodovinski slovar definira kot:

gospodìč, -íča, m. das Herrchen, junger Herr, Cig., Jan., Valj. (Rad); der Edelknabe, der Junker,
(Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar: tiskana izdaja 1894–1895, 2006, elektronska izdaja 2006, spletni izdaji 2010, 2014)

Besedo JUNKER definira Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) kot:

  • v fevdalni Prusiji plemiški veleposestnik: interesi junkerjev v vzhodnih pokrajinah
  • ekspr. nosilec nemške militaristične miselnosti: pruski junker

  • v carski Rusiji gojenec, ki se v vojaški šoli usposablja za častnika: nastop ruskih junkerjev
    (Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja: tiskana izdaja 2014, spletna izdaja 2014.)

V širšem evropskem okolju je pomen besede ‘Junker’ opredeljen kot:

  • Nemščina in danščina: iz srednje visoke nemščine beseda junc hērre pomeni ‘mladi plemič’ (dobesedno ‘mladi gospodar’).
  • V srednjem veku je izraz označeval pripadnika plemstva, ki še ni prevzel viteškega reda.
  • Švicarska nemščina: verjetno vzdevek za mladega človeka, pomočnika na kmetiji ali v koči.

Na osnovi navedenega lahko sklepam, da je izvor hišnega/rodbinskega imena JUNKER na nek način povezan z nižjim vojaškim plemstvom – Junkerji.

Morda je imel kmetijo v lasti junker, ki tam sploh ni živel, ampak je samo užival njene zemljiške gospoščine (v denarju ali naravi), kar je bilo za junkerje dokaj običajno.

Že samo tovrstno lastništvo bi lahko bilo dovolj, da je dobila kmetija oznako Junker.

Z malo domišljije pa se da špekulirati tudi, da je ta oseba na tej kmetiji nekoč tudi živela. To bi lahko morda posledično razložilo tudi izvor zaklada, ki ga je na tej kmetiji, zazidanega v steni, po letu 1870 našel Janez Uran, ki se je poročil z vdovo po zadnjem Osrajniku in je uspešno gospodaril na Junkerjevem.