Tandlerova domačija je stala na koncu vasi ob cesti na poti proti Hudemu kotu. Kupil jo je Georg Osrajnik, po domače Brdejenk in jo dal sinu Andreasu.
Pri Tandleru so imeli doma gostilno, ki jo je vodila Andreasova žena Julijana. Mož Andreas se je ukvarjal bolj s preprodajo: od živine, lesa do nepremičnin in drugega.
V gostilni je bilo ob nedeljah živahno, saj so vaščani Hudega kota po nedeljski maši hodili domov in so se ustavili še pri Tandleru.
V kuhinji je bila poleg velikega štedilnika lesena škatla s pokrovom, ki se ga je dalo dvigniti. Škatla je bila brez dna, skoznjo pa je bila luknja neposredno v klet, kjer je bil studenec z vodnjakom. Kuharica je tako lahko z vedrom na vrvi potegnila vodo iz tega studenca neposredno v kuhinji ob štedilniku.
Ta luknja je bila otrokom zelo zanimiva. Starši so zato, da ne bi slučajno kateri od otrok iz radovednosti odpiral loputo in po nerodnosti padel v vodnjak v kleti in se utopil, otroke strašili, da je v tej temni luknji doma strašni vasermandeljc, ki se ga je treba zelo bati, ker žre otroke.
Otroci so se ga zelo bali, čeprav niso vedeli, kaj pravzaprav ta vasermandeljc je in so se te luknje močno izogibali.
Zgodovina in biologija o tem vasermandeljcu ne povesta nič, sam pa predvidevam, da je bil morebiti to daljni sorodnik tistega povodnega moža iz Črnega jezera pri Ribniški koči.